Pohorka

Naziv projekta:

VIZIJA POHORJE 2030: IZBOLJŠANJE STANJA TRAVIŠČNIH, VODNIH IN MANJŠINSKIH GOZDNIH HABITATOV TER ZAGOTAVLJANJE MIRNIH CON NA POHORJU – POHORKA

Prijavitelj projekta: RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško, d. o. o.

Projektni partnerji:

• Zavod za gozdove Slovenije (ZGS)
• Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN)
• Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica
• Občina Zreče
• Občina Mislinja

Območje izvajanja projekta: Koroška, Podravska in Savinjska razvojna regija

Obdobje trajanja projekta: 2019-2023

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Opis:

Prisotnost naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst na Pohorju je posledica prepleta naravnih danosti in človekovih dejavnosti v preteklosti. Za območje Pohorja je značilna silikatna podlaga, visok delež gozdov (75 %) in gosto nadzemno vodno omrežje, ki ohranja številna prehodna in visoka barja. Tako je ta prostor prepoznan kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni. Med drugim spada tudi v vseevropsko omrežje Natura 2000.

Na slemenih so se ohranila specifična, vrstno bogata travišča z navadnim volkom na silikatnih tleh s številnimi prehodi v resave, ki se zaradi opuščanja rabe zaraščajo. Ekstenzivna travišča v nižjem gričevnatem pasu, ki so habitat varovanih in ogroženih vrst, pa so podvržena vse bolj intenzivnim rabam prostora. Grožnjo in pritisk povečujejo stihijski razvoj in neuspešno upravljanje prostočasnih aktivnosti v naravi, še posebej vožnje z motornimi vozili, kar prispeva k fragmentaciji habitatov varovanih in ogroženih vrst. K temu prispevajo še slabo koordinirano upravljanje prostora, razdrobljeno sektorsko načrtovanje na državni ravni, odsotnost neposrednega nadzora v naravi in nezadostna ozaveščenost in informiranost obiskovalcev.

Projekt nadaljuje in nadgrajuje aktivnosti in dobre prakse že izvedenih projektov projektnih partnerjev na projektnem območju v preteklosti. Projekt naslavlja sedem kvalifikacijskih habitatnih tipov in šest kvalifikacijskih živalskih vrst v sklopih:

• ukrepi obnove habitatov vezanih na gozdne habitatne tipe (bukovi gozdovi, barjanski gozdovi, kisloljubni smrekovi gozdovi, javorovi gozdovi),
• ukrepi obnove habitatov vezanih na mokriščne habitatne tipe (aktivna visoka barja, prehodna barja),
• ukrepi obnove habitatov vezanih na traviščne habitate (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom),
• ukrepi obnove življenjskega prostora naslovljenih vrst – alpski kozliček, veliki pupek, hribski urh, vejicati netopir, mali podkovnjak, divji petelin.

V projektu se bo dodatno pilotno izvajal neposreden nadzor v naravi, sanirali se bodo  odseki planinskih poti ter dopolnila in nadgradila  se bo interpretacija vsebin pohodnih poti ter centrov za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.

Več o projektu